MERJENJE GLEŽENJSKEGA INDEKSA

Ste starejši od 45 let?
Ali redno kadite?
Imate zvišan krvni tlak?
Imate povečano telesno težo?
Ali med hojo občutite stiskajočo bolečino v mečih ali stegnih?


Če ste vsaj na eno od vprašanj odgovorili z DA, potem vam priporočamo preventivno merjenje gleženjskega indeksa.


Meritev bomo opravili v naši ambulanti na Savski cesti 10 v Ljubljani.


Cena meritve znaša 15€.


Najpogostejša oblika napredovale ateroskleroze oziroma poapnenja žil je periferna arterijska bolezen (PAB). Ta bolezen je najpogostejša na spodnjih okončinah.

Oblike ateroskleroze so poleg periferne arterijske bolezni še koronarna bolezen, možganskožilna bolezen, bolezen aorte in ledvičnih arterij.

Po 55. letu starosti ima blago obliko periferne arterijske bolezni kar ena petina prebivalcev v razvitih državah. To pomeni, da se pojavljajo spremembe na žili, ni pa še znakov bolezni.

V starosti od 50 do 60 let moški pogosteje zbolijo, pozneje razlik med spoloma ni. Razlike v pojavnosti periferne arterijske bolezni obstajajo tudi med narodi oz. so odvisne od vrste prehrane (pri ljudeh, ki se prehranjujejo pretežno z morsko hrano, je redkejša). Pomembno vlogo pri pojavu bolezni ima tudi genetika, saj se pogosteje pojavlja pri sorodnikih bolnikov.

Sladkorna bolezen zveča tveganje za nastanek periferne arterijske bolezni in pospeši njen razvoj za dva- do trikrat.

Pri bolnikih, ki se zdravijo z dializo, je pojavnost vsaj desetkrat večja kot pri ostali populaciji.

Bolnike, ki imajo zapore arterij na spodnjih okončinah, najbolj ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Smrt zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo dva- do trikrat pogostejša kot pri ljudeh brez te bolezni.